Avtor: Jože Lenarčič, predsednik komisije za veterane GZ Dobrepolje
Veterani GZD smo kljub svojim letom še vedno aktivni. V svojih društvih sodelujemo z mlajšimi kolegi pri različnih opravilih. Poleg tega pa vsako leto organiziramo srečanje vseh veteranov in tudi gasilsko ekskurzijo z gasilsko vsebino.
Letošnjo ekskurzijo smo usmerili proti Dolenjski in Posavju, kjer že nekaj časa nismo bili. V zgodnjih jutranjih urah v četrtek, 28.08.25 smo napolnili avtobus s 47 udeleženci in se odpravili na vojaško letališče Cerklje. Tam nas je sprejel predstavnik MORS-a g. Bojan. Razkazal nam je letališče in nas seznanil z njihovim delom. Sledil je ogled specialne letališke gasilske brigade. Vodja nam je predstavil način njihovega dela, dežurstva in tudi z njihovo opremo. Zelo zanimivo je specialno letališko vozilo Rosenbauer Panther, teže 39 ton, vsebnostjo 12.500 l vode in 1500 l penila in drugo napadalno vozilo MAN Kroneburg, teže 41 ton, vsebnostjo 13.500 l vode in 2×810 l penila. Dobro sodelujejo tudi s prostovoljci iz sosednjih PGD, s katerimi imajo večkrat tudi skupne vaje.
Nadaljevali smo z ogledom letališkega dela. Pilot nam je v hangerju predstavil turbopropelersko letalo Pilatus PC-9M z vsemi tehničnimi podatki. Sledila je predstavitev helikopterja Bell 206 in večnamenskega helikopterja Bell 412, ki ga uporabljajo tudi za prevoz potnikov, tovora in za različna reševanja. Videli smo tudi ajdovski Pipistrel. V delavnicah sami izvajajo tudi servis teh zračnih plovil. Za vse razlage inštruktorjev je pri naših veteranih vladalo veliko zanimanje.
Čas se nam je iztekel in že smo hiteli na ogled nuklearne elektrarne Krško. V kulturnem domu Krško smo si na video projekciji ogledali celotno delovanje elektrarne od začetka gradnje leta 1974 do polnega obratovanja februarja 1982. Predstavljeni so bili tudi vsi redni remonti, postopki za kontrolo varnosti delovanja in kontrolo sevanja. Prikazan je bil shematski prerez elektrarne, reaktor, gorilni elementi in menjava goriva. Sledil je še avtobusni ogled same lokacije na Vrbini na levem bregu Save. Še nekaj tehničnih podatkov: Westinghausov tlačni reaktor z izhodno močjo 702 MW, ki je priključen na 400 kV omrežje za potrošnike do polovice za R Slovenijo in R Hrvatsko.
Odpravili smo se proti Brestanici za ogled gradu in muzeja Rajhenburg. Grad ima bogato zgodovino. Pozidan je bil na vzpetini nad mestom Brestanica že leta 1141. V poznejših zgodovinskih obdobjih so sledile različne dozidave in prezidave. Zgodovino so koncem 18.stoletja zelo zaznamovali trapisti iz reformiranih cistercijanov s svojim vodilom »Ora et Labora – moli in delaj«. Vzpostavili so umno kmetijstvo in gospodarstvo. Poznani so bili po izdelavi sira Trapista, raznih likerjih in čokoladi. Med II. svetovno vojno so grad zavzeli Nemci. Po vojni so bili menihi izgnani, grad pa je bil nacionaliziran. OZNA v sodelovanju z UDBO je v gradu ustanovila kazensko taborišče. Leta 1948 pa so grad naselili s političnimi zapornicami, preko 1100 ženskami v obupnih bivanjskih razmerah. To je trajalo vse do leta 1956, ko so ga spremenili v moške zapore. Z ustanovitvijo KPD Dob leta 1966 so zapore ukinili. Grad je prešel v lastništvo občine Krško, v upravljanje ga je dobilo turistično društvo Brestanica. Grad so postopoma preuredili v muzej.
Po napornih ogledih je sledilo kosilo v Leničevem domu pri Podbočju, ki ga upravlja naš rojak župnik msgr. France Novak. Po dobrem kosilu smo se še nekaj čas zadržali v veselem druženju z našim rojakom.
Na poti proti domu smo se ustavili še v Šentrupertu za prijeten ogled v naravi, v »Deželi kozolcev«. Prijazna vodička Jana nas je vodila preko vseh 17 kozolcev različnih tipov, od najmanjših do največjih toplarjev narejenih v različnih krajih Slovenije.
Prijetno utrujeni po celodnevnih intenzivnih ogledih smo se v večernih urah vrnili domov, polni vtisov in novih spoznaj.
